Slovenijo je v zadnjem tednu pretresla novica o poskusu zavarovalniške goljufije, ko naj bi si oseba domnevno odrezala del okončine v želji, da bi s tem pridobila protipravno premoženjsko korist. V Sloveniji naj bi bilo v zavarovalništvu vsako leto za 100 milijonov evrov goljufij.
Kaj sploh je zavarovalniška goljufija? Zavarovalniške goljufije kot samostojnega kaznivega dejanja naš kazenski zakonik ne pozna. Govorimo o goljufiji kot kaznivem dejanju opredeljenim v 211. členu KZ-1.
Goljufija je dejanje, ko nekdo z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Zagrožena je kazen
zapora do 3 let. Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, se storilec kaznuje z zaporom od 1 do 8 let.
Za tako imenovane “zavarovalniške goljufije” gre za ravnanja, ki so načrtovana in še niso bila izvedena. Kdor namreč z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek. Meja med pripravljalnimi dejanji oziroma poskusom in dokončanim kaznivim dejanjem pa je lažna prijava škodnega dogodka oz. vložen zahtevek za izplačilo zavarovalnine. Storilec se kaznuje z zaporom do 1 leta.
Vredno je omeniti, da je kaznivemu dejanju goljufije podoben civilni delikt prevare, ki je opredeljen v 49. členu Obligacijskega zakonika in o njem odloča sodišče v pravdnem postopku. Detektiv je skladno z določbami Zakona o detektivski dejavnosti upravičen za pridobivanje dokaznega gradiva in dejstev, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči.